Dekle na poziv izpoved neke ženske

1. poglavje

Previdno! Previdno!"
Stala sem na peronu podzemne železnice v Londonu in poslušala
pošasten glas, ki mi je v ne prav prijaznem tonu, kot kakšna varuška,
govoril, naj pazim na svoj korak. Spoštovala sem skrb, če že ne načina
posredovanja teh besed.
Torej sem stala tam in bila previdna in razmišljala o oglasu iz časopisa,
ki sem ga imela zloženega v torbici, ki sem jo nosila čez ramo. Zdel se
mi je pozornost vzbujajoč, kot bi vsi na peronu točno vedeli, kaj je bilo
notri in kaj je bilo napisano.
Tik preden sem odšla iz Bostona, sem vzela še Phoenix, na videz
spontano, čeprav pravzaprav sploh ni bilo spontano, temveč nekako
zakrinkano. Vsi moji nagoni so navadno zakrinkani. Za teden dni sem
šla v London predavat na ekonomsko fakulteto, a moje misli niso bile
ravno pri delu.
Čeprav bi seveda morale biti. Bilo mi je V čast in privilegij, da sem
lahko bila tu, moje poklicno žIvljenje ne bi smelo trpeti zaradi tega, ker
sem imela težave v zasebnem življenju. A tako je vedno, kajne? Mislis
si, da lahko to dvoje ločuješ, da si 2iVIjenje lepo popredalčkaš, da se nič

ne prekriva. To si misliš, pa se motiš. Moje zasebno življenje je kričalo
po pozomosti. Na glas. Potrebovala sem denar. Potrebovala sem ogromno
denarja in potrebovala sem ga kmalu.
Potrebovala sem denar zaradi Petra, mojega zadnjega bivšega; ne le
da se je odločil, da bo odšel v San Francisco, kjer se bo dobil z bivšo (ki
Jo je ves čas, ko je bil z mano, porival za mojim hrbtom, kot se je pozneje
izkazalo), ampak je tudi izpraznil moj račun, preden me je zapustil.
Pravi zadetek v polno. Treba je bilo plačati najemnino. Na zdaj zde-
setkanem računu je bil ves denar, s katerim bi morala preživeti do konca
semestra. Takrat bi namreč šele dobila plačilo za predavanja, ki sem jih
imela na kolidžih, kjer sem poučevala izbini predmet sociologijo. Mo-
rala sem živeti v teh okvirih, z vnaprej dobro načrtovanim proračunom
in brez kakršnihkoli dodatnih izdatkov, ki bi me lahko presenetili
Petrov odhod je nedvomno izpolnjeval vse kriterije nepričakovanega
izdatka.
Kakorkoli že, do konca semestra sta bila še dva meseca. In zato sem
potrebovala veliko denarja.
S krizo sem se spopadla po svoje. Prvi večer sem se ga zelo napila in
se grozno smilila sama sebi, naslednje jutro sem se zbudila, razmišljala,
kako bi se znebila mačka, in naredila seznam. Rada delam sezname, že
od nekdaj sem uživala v tem. Seznami mi dajejo iluzijo, da imam vse
pod nadzorom. Nanj sem uvrstila vse mogoče načine, kako bi lahko
prišla do denarja, ki sem ga potrebovala.
Bil je zastrašujoče kratek.
Edina stvar, ki je ne bi naredila, je bila ta, da bi morala koga prositi
za ka okoli pomoč. le svoje in ne dre Massachusetts.
Jaz sem bila tista, ki sem napačno presodila, zato ni imelo smisla, da bi
kdo drug plačal za moje napake. Ceprav sem imela na seznamu tudi
besedi 'državna podpora', sem ju prezrla in nadaljevala.
Mrko sem pogledala preostale možnosti, prečrtala 'varstvo otrok' iz
dveh razlogov, prvič zato, ker res ne znam z otroki, in drugič zato, ker
je plačilo prenizko, da bi lahko karkoli spremenila, in spet mrko
pogledala zadnje možnosti.

Zgodba je izmišljena če ste uživali v branju napišite spodaj komentar lep dan še naprej ..