Strah pred Putinom kroži po Zahodu (Prvi del) (Analitika Putinovega govora 1.3. 2018)

Oni smo dan bili obljubili, da bomo natančneje preštudirali Putinov govor in vas obvestili o morebitnih najdbah. Izkazalo se je, da so te iznajdbe v celoti takšne, ki so bile striktno zamolčane v medijih po vsem Zahodu; tudi na Zlovenskem. Jasno! Kajti – če naj rečemo in medias stres ravni - niti slučajno NE drži, da je Putin »skorajda polovico svojega govora« namenil obravnavi Vojaških vprašanj. To je ZLO RTV – po muštru neštetih drugih, ki nam krojijo noriščnične srajce in pleničke nemišljenja in le še butaljenja – proizvedla “velika in kritična” novinarka Vlasta Jeseničnik, in sicer zato, da bi se lahko še učinkoviteje prebijala naravnost proti svoji pošteno zasluženi. Pokojnini.

Kakor koli že, če opustimo Butale in se napotimo v premišljevanje in analiziranje, ki nas ne bo pripeljalo do pokojnine in pokoja, potem tako rekoč že uvodoma in nujno moramo izpostaviti tiste ZAČETNI DVE TRETJINI govora, ki sta v resnici ena sama napoved. Kaj pa je Putin napovedal? Po naše nekaj epohalnega in takšnega, kar je moč imenovati “Projekt Projektov Ruskega Razvoja”.

Ali drugače: Putinu je v resnici – ob priložnosti quasi “volilnega govora” (saj volitev ne more izgubiti tudi, če bi jih hotel, pa naj še tako čivkajo demokratični mediji! – šlo za program NEZASLIŠANIH IN TUDI RADIKALNIH SPREMEMB Rusije, kot jih doslej še nikoli ni bilo niti na ravni konceptualizacije. In točno za to slednje, za konceptualizacijo/postavljanje je v resnici šlo pri tistem, kar je za zahodne novinarje nemara bilo veliko bolj bilo šokantno kot pa je to ono o novih oborožitvah. Kar se pa tega zadnjega tiče pa – razen specialcev, seve – itak nimajo kakega posebnega pojma: tudi ne na ravni imaginacije v smislu, da bi si sploh znali in zmogli prestavljati učinke novih tipov oborožitve…, ki so tako rekoč vsi iz območja onega »Druge fizike« in Tesle… (a to bomo tokrat pustili ob strani).

V nadaljevanju bomo skušali vsaj našteti področja (veliko jih je bilo izrečenih in vsaj skiciranih) ter tudi nekatere prijeme v zvezi z njimi in o katerih je spregovoril Putin.

Skupine območja/projektov, o katerih je v svojem govoru spregovoril Putin so razvrščeni po številkah v katerih je vidno prisotna neka notranja logika in dinamika hkrati:

1. »Prostorski razvoj« (res je prevedeno kot »spatial development«)

Poanta tega Uvodnega dela govora je ostalo kot nekaj večji del impliciranega, sedaj pa vsaj v nekaterih dimenzijah prvič – koliko je nam znano – vendarle ekspliciranega. V govoru zadeva ni bila »na sebi« razvita, je pa jasno izpostavljena, in sicer na številnih mestih v njegovem dolgem “intervjuju” (cela knjiga je nastala) Oliverju Stonu in na katerega se jasno navezuje. Poanta TEMELJNE zastavite je dokaj preprosta in vsakomur zlahka razumljiva, a tudi oprijemljivo natančna: Rusija ima več kot dovolj prostora/teritorija za svoj prihodnji “prostorski razvoj”. Iz te smeri zastavitve sledi vsaj dvoje:
a) prvič, da ne potrebuje še več prostora (torej Putinovi Rusiji eksplicitno NE gre za Imperialno pozicijo “razširjanja prostora/teritorija”, pač pa za svojevrstno razvojno SAMO-ZAMEJEVANJE.
b) In drugič, sedaj nastopa nekaj takega kot je “razvijanje tega prostora”, kar – v Ruskem primeru – pomeni skorajda celega enega (in to največjega) kontinenta (plus vsaj še severnega morja!), Azije torej.

Osrednja – in nosilna - zadeva, ki jo kaže imeti v mislih pri tem, je torej svojevrsten OBRAT V SMERI VSESTRANSKEGA RAZVOJA RUSIJE, ki je bil dejanski predmet Putinovega (»predvolilnega« - dejansko Programskega, kar ni isto) govora. Ko Putin reče, da mu gre za ono “spatial”, potem je v primeru govora mišljeno vse od zemlje do morij, od ljudi do živali… Skratka, Putin je na tipični poziciji nekoga, ki se gre Razvoja, Rast… in Napredka… in o tem ni moč dvomiti. Vse, kar nam s stališča analitike preostane je, da odgovarjamo na vprašanje KAKŠNEGA PA… Razvoja…?

In brž ko tako postavimo zadeve branja enega pomembnejših tekstov zadnjih desetletij, potem se izkaže, da bi vendarle bilo napačno domnevati, da gre za nekaj takega v smislu “kopiranja zahodnega razvoja” ali česar koli takega in podobnega in iz tega filma. Ne, tukaj - in torej v samem izhodišču - nastopa vidna, radikalna DISKONTINUITETA. Putin premore – delno tudi eksplicirano - izrazito DRUGAČNO izhodišče, o katerem bi bilo treba veliko več povedati, kot pa je v nadaljevanju postorjeno (in se, očitno, temu še vračali).

Kljub temu pa je - na kratko, seve – zadevo le moč dokaj jasno topično artikulirati v smislu, da je – presenetljivo (?) - njegovo izhodiščne EKSPLICITNO postavljeno na DRUŽINI. S tem DRUGAČNIM METODOLOŠKIM prijemom je – brez polemičnih tonov - v oklepaj postavljen samoumevni individualizem Zahoda. Tega »kritičnega« Putin – in to je pomembna lastnost govora, ki je implicitna – o zahodu pravzaprav sploh omeni in sploh ne polemizira v teh ravneh…, le gre svojo pot gre, kar izpade (ima zgovorne učinke za resnega bralca), ki napotevajo na nekaj takega kot je govorčeva samozavest in prepričanje vase…).

Kakor koli že, ta NA DRUŽINI POSTAVLJENA ANALITIKA – in iz nje izhajajoči Razvoj (kar je na videz contradictio in adiecto, saj je vsaj od Marxa Razvoj bil razumljen kot RUŠENJE ONEGA TRADICIONALNEGA, »FEVDALNEGA«… – premore še nekaj izstopajočih elementov, med katerimi je v govoru le eden jasneje izpostavljen. Putin je namreč relativno (v smislu NEPRIČAKOVANO v teh in takšnih kontekstih!) veliko govoril o mestih, implicitno tudi o državi in vladi, in sicer v smislu tistega, na čemer - in v čemer - kaže delati ter postavljati/graditi…(se razvijati, napredovati…). Izognili se je govorjenju v kategorijah drugačnih skupnovanj - kot so religije/a, narod/i…, kulture… - in torej razlik, ki avtomatično od tod prihajajo. Ubiral je izrazito drugačne strategije izjavljanja ter poudarjal – ne zmeraj eksplicitno – ono “držati skupaj” in ne pustiti pri svojih nagnjenjih...

Vloga tega “povezovalnega” in skupnostnega je seveda bila v njegovem govoru v državi ter vladi, kar hoče reči, da niti slučajno to dvoje slednjega ni mišljeno kot “Nočni čuvaj”. Nasprotno, država in vlada pri njem vidno nastopata kot nekakšen “odgovorni subjekt”, med drugim tudi v pomenu onega “socialni faktor”, ki torej skrbi tudi za čim manjše socialne (ne pa tudi za vse druge) »razlike«.

Seveda se Putinu pozna, da je še otrok socializma (ta element lahko zasledite tudi pri Merklovi, ne pa pri Macronu, denimo), a še bolj v tem smislu, da igra na karto vidne skrbi za… Ko pa se vprašaš, za “koga” pa Putin skrbi, potem je odgovor vendarle NOV, ni to so sedaj DRŽAVLJANKE IN DRŽAVLJANI. Putin je POLITČNO GOVORIL in pri nje ti objekti skrbi niti slučajno niso kar tako Rusi, Pravoslavci, Naši, Komunisti, Azijati… Nič takega ni videti, njegov koncept in načrt gre v smeri države in pravne enakosti z zelo nedvomno in večkrat izpostavljenimi elementi onega “socialno” (posebej močno v smislu starejših generacij, pokojnin… in pri čemer je mišljeno ono »standard«, »hrana«, »stanovanja«…).

Pri omenjanju onega »država« je pri Putinu zelo nedvomno, da igra na karto ZMOŽNOSTI RELATIVNE INVESTICIJSKE SAMOZADOSTNOSTI RUSIJE V SMISLU, DA SE JI NI TREBA ZADOLŽEVATI (še najmanj za vsako ceno in pri komurkoli…: izkušnja z Jelcinom je nenehno v zraku, čeravno sta z Gorbačovom zgolj implicitno prisotna v govoru). TODA, POZOR, PUTINOVA POZICIJA HRATI NI ONO »SAMOZADOSTNOST« V SMISLU, BOMO ŽE POSTORILI VSE SAMI… NE, NE, DRUGAČE JE: TUJE DELO IN INVESTICIJE, KOOPERACIJA S TUJCI JE JASNO ODPRTA IN POSTAVLJENA KOT ZAŽELJENA (omenjal je Kitajsko…)

Kakor koli že, če sklenemo ta uvodni del, ono “spatial development”, kar smo omenjali in od česar je Putin začel, je v nadaljevanju povezal z onim »investments« (kar torej pomeni: NOTRANJE, RUSKE IN NE TUJE INVESTICIJE ZA VSAKO CENO IN ČE NI NUJNO) in je v smislu področij investiranja našteval sedem področij, ki se jih v nadaljevanju bomo posamično zgolj dotaknili.

Povezava do FB posta

Povezava do WP posta