Francija kot nova fake »vodilna« sila Ojrope pod Trumpom (Merkel v oklepaju, Mayeva na hladnem - ali obratno?)
V čem bi znala biti poanta tega trenutno potekajočega in bojda »sila prisrčnega« srečanja Trump – Macron? Po naše ne toliko v tem, da se ona dva »zelo strinjata in odlično razumeta«, pač pa predvsem po tem, da ZDA in Francija imata nekatere skupne interese ter – to še najbolj – da Trump ne gre (več) skupaj ne z Britanijo in še manj z Nemčijo (razlogi so različni in vsaj zanimivi)!
Če se spomnite je, denimo, Bush. Jr. daleč najraje med Ojropejci imel opravka z Britanskim Blairom, in sicer ne glede na to (celo navzlic temu), da je tisti tič bil nominalno celo »levičar« (labourist). Bushu jr. je torej ustrezala Britanija v smislu prve Ojro sile, ki jo ima na svoji strani (v tem kontekstu se je seveda govorilo tudi o »posebnih odnosih«, kar je dediščina, ki gre nazaj vsaj do Churchilla in Roosevelta) in s katero je celo šel v Irak.
Po drugi plati, pa je čas Obame bil značilen po neki drugi ZDA igri, v kateri je Nemčija (Merkel) bila poglavitna zaveznica Obame in so torej skupaj šle ZDA in Nemčija v tistem obdobju… »Branje in razumevanje« tega, kar Trump danes počne z Macronom (in obratno, seveda, saj gre za obojestranske interese), je torej predvsem v tistem, kar je historično negativno, in sicer:
Trump pravi (implicitno, seveda – in v tem je poanta te monarhične promocije Macrona), da njegove politike ne gredo ne z Britanijo in ne z Nemčijo, pač pa predvsem s Francijo! Gledano s stališča Francije pa je to tudi samo-promocija Francije, in sicer kar na pozicijo, ki jo nikoli doslej ni imela v Ojropi v smislu poglavitnega partnerja ZDA. Huda cena je, ki si jo je klovn Macron privoščil, le da poplačilo pride v prihodnosti (posebej v zvezi s spremembami stališč na točki jedrskega sporazuma…).
In še morda tole za dobro mero: ZDA so – kot veste - zakuhale zelo hude stvari po svetu v zadnjem dobrem letu (če odmislimo tisto poprej), in sicer posebej na Bližnjem vzhodu. Nemara Trump računa tudi s tem, da bi Macron lahko blažil – vsaj tu in tam in za nek krajši čas – odnose in torej vendarle nastopal kot neke vrste »mehkejšega pogajalca«, če že en posrednika v krvavih situacijah Sirije, Kurdov, Irana in še kje…, kjer mu je to najbolj potrebno.
Morda je prav v tem tudi razlog, da Macron tako – vendar pa ne popolnoma in neomajano (kar je simptom! - vztraja na jedrskem sporazumu z Iranom v smislu kredibilnosti na BV, ki pa jo Trump in ZDA seveda več nimajo, in sicer ne le v tej regiji, marveč tudi širše.
p.s.
Prav zanimivo bo spremljati srečanje Trumpa in Merkel, ki bo veliko več povedalo o odnosih, in sicer predvsem skozi ono zamolčano ter torej ne skozi to, kar je vidno z Macronom na ravni kičasto izpostavljenega, izrečenega ter pokazanega. Hecno.
Lahko pa si predstavljate, kaj to sedaj pomeni za Britanijo, ki je – načrtno ali ne – sedaj topogledno dokaj »na hladnem« ter večji del kar prepuščena sama sebi… Kot da jo je Brexit oddaljil od svetovnih dogodkov…, ali pa je to vse skupaj tako kot se zdi predvsem zato, da bi Briti bolj imeli proste roke za podtalna rovarjenja, kot so tista v zvezi s Skripali in drugimi tipi kemičnih zastrupitev, za katere se zdi, da sta se MI5 in MI6 – ob asistencah Mossada, nemara - vendarle. Specializirali. Zanimivo.
spSS
Pomislite še na tole dimenzijo: če ZDAjevci morajo igrati igrico divide et imepera v Ojorpi (nekoč Briti kot zavezniki, potem Nemci, danes Francozi…, jutri…), potem je to že oprijemljiv znak, da se nekaj bistvenega seseda. Hecno und. Zanimivo. Hkrati.
Povezava do FB posta
Povezava do WP posta