End Game in zadeva Kitajske kot simptom (Groba skica neke prihodnje analitike vsaj trojnega razlikovanja)

Sila hudo mora biti v Washingtonu, smrad in tudi kisanje na vsakem koraku, pobruhani hodniki, posrano-presrana. Stranišča! Zelo hudo so se udarili, po naše pa – analitično rečeno – najmanj na treh ravneh: ena je ta, ki jo vsakodnevno vidimo in je “Trumpovska”, formalna, uradna… To je tisto, o čemer sporočajo na tiskovkah in o čemer preudarjajo na CNN…

Druga raven je ona korporativna, ki je večji del vojaška v smislu military-post-intudsrial-complex in kjer gre za izjemno dobro razraščene HREMATISTIČNE interese v vseh pomenih hrematističnega (od vojske do wall streeta…)… To je ono, kar na Jadru imenujemo tudi post-ekonomsko (tudi v smislu outsourcane ekonomije, ki jo – kot industrijo in re-indudstrializacijo – sedaj Trump skuša vrniti… “nova delovna mesta” in podobni čveki onega I tempi passati).

Tretja raven pa je – za to trenutno gre PREDVSEM - ono deep-societies, kar nikakor NI ISTO S TO DRUGO, omenjeno ravnijo in kar je v resnici v sedlu ZDA – celo v smislu osrednjega faktorja – NAJMANJ OD TOČKE JFK UMORA IN TAKRATNEGA “državnega udara”.

Ne razpada torej zgolj ono pod dva – v smislu svetovne dominance…, ki več ni ekonomska in kjer razpada ono hrematistično (zato je problem v de-dolarizaciji!!!) - pač pa GOSPODOVALNA KASTA ZAKRITIH, TAJNIH SLUŽB, KI SO NAJMANJ POL STOLETJA NEMOTENO IGRALE ODLOČILNO VLOGO V ZDA… To je tisto, kar je v zakritem ospredju in kar nenehno moramo zmoči upoštevati (tu je pomen onega “žvižgači”, zadeve Assange…, tudi Britov in onega Scripal….).

Ne zamenjujte torej – po nemarnem – ti dve (drugo in tretjo) ravni… Poenostavljeno: Drugi ravni vendarle gre za “denar”, oni tretji pa za Čisto Silo (ali “Moč”, kot se temu ZAVAJAJOČE govoriči v zahodni tradiciji, ki moči in sile ni zmožna jasno, konceptualno razlikovati, posledično tudi ne moči in nasilja…, tudi sile in nasilja ne…).

Vse to je – vsaj na nek način in posredno, megleno, nejasno – moč “videti” (zaslutiti) tudi v trenutno potekajočem. Denimo, Trump mora ostati v Siriji (očitno vojska et co., v smislu gospodarskih intereso produkcije orožja in zadeve-nafta/plin…, ne nujno tudi tajnoslužblje), hkrati pa gredo v trgovsko vojno s Kitajci… Strel v lastno koleno (v kar jih pelje “protekcionizem” v pogojih ko več ne morejo hrematistično in ekonomsko dominirati…).

O tem, da je OBOJE Trumpu – vsaj za silo – le delno jasno, nakaže podatek, da hkrati ponuja Putinu vrnitev diplomatskih odnosov… (s čemer seveda znegira torej Mayevo in ponorele MI6Skripa-Brite, ki se jim še bolj kisa, kot pa tem v Washingtonu!). Toda, to ne more (čeravno bi bil ekonomski in hrematistični interes), ker mu tajnoslužblje to onemogoča (Putin je Sovrag…, na čemer tajnoslužbje gradi lastno identiteto in Legitimnost!!!).

To NISO KONTRADIKTORNE poteze torej, Trump je – to je temeljna pozicija Jadra v tej ravni - damage-control manager, ki skuša reševati tisto, kar se še rešiti da. Eden večjih upov pri tej damage-control operaciji je ta, da Ruse pritegne na svojo stran – a za to mora “povozoti” in začeti vsaj delno kontrolirati tajnoslužbje…!

Kajti, če se mu pripeti – po naše pa vsekaže, da se bo –, da Putin dokončno gre s Kitajsko v dolgoročno španovijo (vse je postavljeno za to), potem je le še vprašanje časa, kdaj bode Nemčija (in številni drugi Ojropejci, tudi Japonska, ki je tukaj bistvenega pomena…, tudi Indija… in še kdo) odšla v to ali podobno smer.

Po diagonali: zdi se, da so anglosaškemu rajanju, ki je trajalo nekako pet stoletij – od Johna Deeja, Elisabethe, Bacona, et co. ano tudi onega Kolumba, ki je “sekundiral” – dnevi šteti. Na Jadru nimamo nič proti.

p.s.

Ona zgoraj omenjena Tretja raven NI toliko v igrah – zelo redko - , ki jih torej »vidimo« (pa naj so denarne, vojaške, doma ali v tujini…), pač pa predvsem nastopa v podtalnih washingtonskih spopadih okoli Dvora/trona in torej Trumpa…

Povezava do FB posta

Povezava do WP posta